Predstavita. Kdo sta, v kateri razred hodita, koliko časa že igrata odbojko in v kateri/h selekcijah igrata?
Sem Gaj Kimperk. Hodim v 6 razred osnovne šole Mislinja. Odbojko že igram 2 leti. Igram pri mali odbojki in dečkih.
Sem Neja Kimperk, stara sem 12 let in obiskujem 7.razred osnovne šole Mislinja. Odbojko treniram od 3. razreda, zdaj teče 5. leto. Igram pri mali odbojki in deklicah.
Glede na to, da so skupni treningi sedaj prekinjeni, trenirate doma? Kako?
Gaj: Nastavimo si mrežo in igramo 1 proti 2 ( jaz in sestra Neja proti bratu Žanu). Najprej se pa ogrejem ( z Nejo pretečeva določeno razdaljo, 10 min teka oziroma 2 km) ,gimnastične vaje in atletsko abecedo. Drugi del treninga pa opraviva preko spletnega portala.
Neja: Ja, na žalost zdaj ni treningov in druženja. Treniram doma. Najprej se ogrejem (to zgleda tako, da pretečem določeno razdaljo, po navadi je to 2 km oziroma približno 10 min teka). Naredim gimnastične vaje in atletsko abecedo, drugi del mojega treninga pa poteka preko spletnega portala. Na koncu pa si s starejšim in mlajšim bratom postavimo mrežo in igramo.
Zakaj sta se odločila ravno za odbojko in kdo, če ju imata, kdo sta vajina odbojkarska vzornika?
Gaj: Zato, ker mi je fajn šport in se veliko naučiš in, ker imaš veliko tekem. Moj vzornik je Klemen Čebulj in Rok Možic.
Neja: Za odbojko sem se odločila zato, ker je zelo zabaven in malo drugačen šport od drugih.
Za njo me je navdihnil starejši brat. Ko sem bila mlajša, sva ga z mamo hodili gledati na tekme, doma je skoraj vsak dan igral odbojko, jaz pa z njim. Šlo mi je tako dobro, da sem se v 3. razredu odločila za ta šport. Moja vzornica je Ana Marija Vovk, Mislinjčanka, ki igra za SLO reprezetanco.
Kaj vama je najbolj všeč na treningih/tekmah in kaj sedaj, ko jih ni, najbolj pogrešata?
Gaj: Najbolj všeč mi je na treningu ko igramo in zabijamo. Najbolj pogrešam odbojko in prijatelje.
Neja: Na treningih mi je najbolj všeč, ko delamo različne vaje v parih, zabijamo in na koncu treninga igramo s soigralkami. Ne morem opisati, kako neverjeten občutek je, ko igraš na tekmah. Seveda pa pred vsako tekmo nastopi tudi strah. Zelo pogrešam prijateljice, skupne treninge….